Sram je povezan z odnosom do sebe in sveta

Sram je povezan z identiteto človeka in se pogosto zamenjuje s krivdo, vendar je med njima razlika. Krivda je bolj vezana na ravnanje glede na svoja in zunanja merila, sram pa je povezan z odnosom do sebe in sveta. Povezan je z globokim prepričanjem, da nismo ustrezni, da je z nami nekaj narobe.

Lahko se oblikuje že zelo zgodaj in korenini v strahu, da nismo vredni ljubezni, da nas ni mogoče imeti rad. Lahko se poveže z občutkom krivde, zaradi neustreznih dejanj. (Zato je zelo pomembno, da strogo ločujemo med kritiko dejanj in osebe, še posebno pri otrocih.) To krivdo pa nam lahko vsadijo tudi drugi, še posebno avtoritete, z grenkobo sramu, da smo slabi. Ta projekcija se posebno pogosto zgodi pri zlorabah, kjer žrtve prevzamejo nase slabe občutke v zvezi s sabo – krivdo, odgovornost in sram.

Sram je povezan z našim intimnim dojemanjem sebe in prepričanjem, da nismo v skladu s pravili, vrednotami družbe, okolice, da nismo takšni, kakršni se nam zdi, da bi morali biti, da bi bili sprejeti in ljubljeni. Sramujemo se telesa, telesnih značilnosti, naših posebnosti, lastnosti, nerodnosti … Sram nas je lahko naše preteklosti, družine, pripadnosti skupini: narodnostni, etnični ali verski.

Sram nas je lahko naših potreb, ki so v družbi obsojane, ali potreb, ki so povezane z našimi odvisnostmi: od drog, alkohola, seksualnosti, hrane … Sram nas je tudi tistih intimnih potreb, za katere se nam je zdelo ali nam je bilo rečeno, da niso pomembne ali so nas zaradi njih zavračali in obsojali – v družini, šoli, družbi. Kadarkoli smo svetu pokazali svoje ranljivosti in smo doživeli posmeh ali smo domnevali, da bi ga, smo se zaprli v sramu do sebe in si nadeli masko. Začeli smo igrati vlogo, da bi bili sprejeti in ljubljeni. Ves trud in energijo smo vložili v to, da bi nihče ne videl, kdo v resnici smo. Skrili smo se za svojimi maskami, da bi se izognili bolečini, a občutek nevrednosti ostaja. Če smo sprejeti z masko, globoko v sebi vemo, da nas niso sprejeli zaradi našega resničnega bistva. Ob tem se razvije še večji občutek ločenosti in tudi grenkoba v odnosu do drugih in sebe. Kako tragično, ko se to zgodi v partnerstvu ali bližnjih odnosih.

Brezpogojna sprejetost je zelo zdravilna

Ker je ranjen občutek lastne vrednosti tako zelo razširjen, sta obzirnost in spoštovanje osebnega prostora v odnosih zelo blagodejna in ključnega pomena. Odprto srce in nežnost sta še posebno v intimnih trenutkih zelo pomembna. Kadar se zgodi, da doživimo ta varen prostor v odnosih in se odpremo, nas zdravi in pomiri že izpolnitev potrebe po brezpogojni sprejetosti. Vendar je najbolj zdravilno, da sprejmemo sebe takšne, kakšni smo, da se nehamo obsojati, napadati, kritizirati in se zavračati. Pri tem so nam lahko v pomoč vaje za povezovanje z Višjo zavestjo, s svojo resnično naravo. Ko smo v stiku s Seboj, se samodejno ustvari notranji prostor varnosti, sprejetosti in notranje pomiritve, še posebno, če zavestno prosimo za to. Zelo zdravilno je, če se objamemo, dejansko in v mislih, kot najbolj razumevajoč in ljubeč prijatelj, si prijazno prigovarjamo in se bodrimo: »Rada se imam, rada te imam…«

Stik z notranjimi otroki

Kadar vzpostavimo stik s tistimi koščki sebe, z notranjimi otroki, ki so doživeli globok sram, te dogodke notranje konstruktivno razrešimo in nudimo notranjemu otroku podporo, ljubezen in razumevanje, da zraste in se integrira z nami. Podobe iz preteklosti lahko damo tudi v 8 in jih po ustreznem obdobju izbrišemo iz podzavesti.

Osvobajanje od mask

Podobno se lahko osvobodimo mask, vlog, ki smo jih igrali, da bi bili sprejeti in ljubljeni. Delamo po korakih, najdemo simbol za vsako vlogo, masko, jo damo v 8 in se po ustreznem času osvobodimo programa, ki je opredeljeval naše obnašanje v preteklosti, zdaj pa ni več primeren. Še posebno smo pozorni na maske, s katerimi smo pridobili ljubezen ali pozornost okolice (balon), in tudi nalepke, vloge, ki so nam jih vsilili od zunaj, oziroma  smo se vanje ukalupili in nas omejujejo (babuške). Ob tem osvobajanju pa je dobrodošla tudi vaja peščena ura, da se lažje odpremo v sebi in svetu in si ustvarjamo nov življenjski stil.

Ključen je ljubeč odnos do sebe

Pomembno je, da vzpostavimo ljubeč odnos s seboj v zavedanju, da smo na tej Zemlji z nalogo, da se sprejmemo takšne, kot smo, da spoznamo, da smo ljubezen in svetloba, da si odpustimo, da se učimo na napakah. Ko enkrat sprejmemo, da je svet naše zrcalo, prenehamo s sodbami in se sprejmemo takšne, kakršni smo, kot dragoceno kipenje življenjske energije, ki išče svoj izraz na Zemlji.

Maja Papež Iskra