Skrivnost petega ogledala: Ogledalo naših staršev

Ogledalo naših staršev (Mirror of »Father/Mother«)
To ogledalo nam skozi odnos s starši zrcali naš odnos do Boga, do božanskega očeta in matere. Zrcali nam naša prepričanja ter pričakovanja glede naših kreatorjev, življenja in vesolja. Kako dojemamo, na kakšen način nas doživlja Božansko? Kako se doživljamo v odnosu do življenja?

Starši, naši kreatorji
Ko smo majhni, so starši za nas ves svet. So naši zemeljski stvarniki, predstavniki božanske kreativne energije na Zemlji. Položeni smo jim v naročje in jim prepuščeni takšnim, kakršni so.

Učenje petega zrcala lahko odstremo z vprašanji, kot so:
• Kakšen odnos imam s svojim kreatorjem?
• Kako doživljam svojega kreatorja?
• Kakšna/kakšen sem ob prisotnosti kreativne energije?

To so vidiki, ki se nam jih splača proučiti. Gre za močne, čeprav subtilne vplive na naše doživljanje življenja ter s tem na naš odnos do življenja.

Kvalitete staršev opisujejo odnos s božanskimi starši
Raziskovanje odnosa s starši lahko začnemo tako, da si na list papirja napišemo njihove značilnosti in kvalitete. Na eno stran pozitivne, na drugo negativne.

Gre za veliko verjetnost, da besede, ki jih izberemo, v bistvu opisujejo naša pričakovanja in odnos do božanskih staršev, do vesolja. Zaupanje, občutek varnosti, ljubljenosti, pa tudi sence, s katerimi se borimo, zamere in nezaupanje. Besede lahko opisujejo naša prepričanja: življenje me kaznuje, ne mara, ne razume, ne ceni, ne podpira. Življenje je zahtevno, krivično. Ne le da so takšni naši starši, takšno se nam v bistvu zdi življenje.

Zemeljski starši so zrcala za naša pretekla prepričanja
Če upoštevamo, da smo si sami izbrali starše glede na načrt in učenje, ki smo si ga zastavili za to življenje, in če pomislimo, da se je ta dogovor glede vlog staršev zgodil že tri mesece pred spočetjem, lahko naš odnos s starši zagledamo v čisto drugačni luči.
Na nivoju duš so šli starši v ta dogovor z ljubeznijo. Velikodušno so se strinjali, da nam bodo nudili to izkušnjo, četudi morda ni šlo za prijazno in ljubečo vlogo. Ravno o tem nam govori peto ogledalo: da so naši zemeljski starši samo zrcala za naša lastna prepričanja.

Gre za stara prepričanja iz naših preteklih življenj o tem, kakšna sta svet in življenje: da je življenje borba, da ni Boga, da je temno vedno močnejše, da smo sami, da je življenje trdo …
Če pogledamo odnos s starši na tak način, se nam odprejo čisto nove perspektive.

Zdravljenje odnosa s starši in božanskimi starši
Kako predelamo lekcijo tega zrcala?
• Če se zavedamo ter sprejmemo, da so naši starši le velikodušno zrcalo za naša lastna pretekla prepričanja, tudi destruktivna, je to že veliko.
• V pomoč nam je lahko tudi obred pubertete, kjer lahko razpletemo svoj odnos z zemeljskimi starši na zelo intimen, ganljiv način.
• Iz zapisa o pozitivnih in negativnih lastnostih naših staršev lahko dobimo globok uvid v lastne sence ter omejujoča prepričanja. Proces lahko celostno zaokrožimo še z odpuščanjem in hvaležnostjo.
• Pri metodi Phyllis Krystal poznamo tudi vajo, kjer povabimo kozmične starše, naj se nam pokažejo v osebni obliki ter se okopamo v njihovi ljubezni in podpori. Lahko si dopustimo, da nam šepetajo tisto, kar bi si ali smo si želeli slišati od človeških staršev: »Rada te imam, cenim te, spoštujem te …« S temi potrditvami zdravimo naše notranje otroke, ki niso prejeli dovolj pozornosti in ljubezni. Tako vzpostavimo odnos s kozmičnimi starši, ki je prežet z brezpogojno ljubeznijo, kar zdravi in okrepi temeljno zaupanje do življenja.
Na ta način preko zdravljenja odnosa s starši pozdravimo svoj odnos do božanskih staršev, do življenja in obratno.

Ogledalo velja tudi pri destruktivnih starših
To ogledalo velja tudi v primeru destruktivnih staršev, kar pa ne pomeni, da starši niso odgovorni za svoje ravnanje. To vlogo so sprejeli, vendar je tudi del njihovega učenja, kako dolgo, kako intenzivno in kako dramatično jo bodo izvajali. Za naše učenje pa je pomembno spoznanje, da kakorkoli že, starši le odsevajo naša lastna pretekla prepričanja.

Ko starši svoje delo opravijo, lahko težo tega zrcala odložijo. Vse je odvisno od tega, kako globoko so se poistovetili s to vlogo in kakšen stik imajo s svojo globljo naravo. Lahko odreagirajo: »Otrok je končno dojel zrcalo. Sedaj lahko živim svoje življenje.« Morda so tako zakoreninjeni v to vlogo, da ne morejo iz nje, kar pa so že njihove odločitve, njihova zgodba.

To ogledalo odseva naša prepričanja tudi takrat, ko je eden od staršev odšel iz našega življenja. Kaže na to, da verjamemo, da smo sami, zapuščeni, da vesolju ni mar za nas, oziroma se nam zdi, da ni Boga. Ta odhod nas potisne do roba, da se res vprašamo o svojih prepričanjih, ali Božansko je, ali ga ni.

Otroci, ki so imeli destruktivne starše, so zgodaj povabljeni, da se povežejo z globljo podporo, s kozmičnimi viri, s svojim resničnim jazom. Lahko ostanejo ujeti v sovražnem, negostoljubnem, zlorabljajočem, preživetvenem okolju ter to vzdušje sejejo naprej. Lahko pa se na neki točki življenja povežejo z ljubeznijo in sočutjem, tako v odnosu do sebe in svojih senc, kot tudi v odnosu do drugih.

Ko sem prebrala, kako grenak odnos s starši sta imela avtorja številnih knjig za osebno rast Louise Hay in Wayne Dyer, se me je to zelo dotaknilo. Podobne pretresljive zgodbe ima tudi veliko avtorjev drugih navdihujočih knjig. Zato se mi je zdelo še bolj veličastno, pogumno in dragoceno, da so ob teh težkih, bolečih izkušnjah na neki točki vseeno opustili zamere, odprli srce ter odpustili sebi in drugim z ljubeznijo, globljim razumevanjem in sočutjem. Ko so našli darilo tudi v bolečih izkušnjah iz otroštva, so sprejeli darilo petega zrcala ter doživeli globok notranji preporod.

Imamo pogum, da ga sprejmemo in doživimo tudi mi?

Maja Papež Iskra

Viri:
Braden, G. (2008). The Divine Matrix: Bridging Time, Space, Miracles, and Belief. Hay House UK, Ltd: www.hayhouse.co.uk.