Ogledalo tega, kako dojemamo sebe (Mirror of Self Perception)
Sedmo ogledalo je ogledalo tega, kako dojemamo sebe. Preko odnosa z drugimi nam pokaže merilo, s katerim merimo svojo vrednost. Odstira nam, kje se nam zdi, da nismo dovolj dobri takšni, kakršni smo. Zrcali se v ljudeh, ki nas kritizirajo, omalovažujejo …

Vsaka izkušnja je popolna
To zrcalo je zelo subtilno in težko prepoznavno, ker sovpada z načinom, kako funkcionira naš um. Lastnost uma je namreč, da venomer meri, primerja, sodi in kategorizira.
Sedmo ogledalo pa nas uči, da je vsaka naša izkušnja popolna  takšna, kot je. Če jo vidimo drugače, kot neuspeh ali polom, nam to zrcalo govori, da smo se ujeli v vrednotenje z očmi zunanjega sveta. Da se merimo z zunanjimi merili: Kaj je prav in kaj ni, kaj je dobro in kaj ni? Kaj je lepo in kaj ni? Kaj je uspeh in kaj ni?
Vsak vidik našega življenja: oblika telesa, teža, akademski dosežki, športni dosežki… Vsi so popolni sami po sebi. Sodbo glede tega lahko ustvarimo le, če vsebino primerjamo z neko drugo referenco. Torej, kakšne standarde smo si zadali,  kakšna merila smo si naložili, da smo tako nesrečni?
Kadar delujemo po svojih najboljših močeh, smo popolni. Do trenutka, ko se  začnemo primerjati z drugimi ali z merili zunanjega sveta, kar nas takoj pahne v trpljenje.
Ta zunanja merila se tudi stalno spreminjajo. Razlikujejo se glede na okolje, kulturo in civilizacijo, v katerih živimo. In to prilagajanje vedno znova spremenjenim zahtevam predstavlja še dodatno mučenje.

Strogost zunaj – strogost znotraj
Pri mojem delu se kot simbol za to pozunanjeno strogost pogosto pojavlja veliko oko, ki gleda in sodi, kaj vse delamo narobe.
Še sedaj lahko slišite stavke staršev oziroma skrbnikov otrok: »Ne jokaj, glej, kako te gledajo.« Zelo uničujoč je tudi posmeh: Glej, kakšen si: debel, suh, čuden …  In mnenja: Morala bi se oblačiti bolj … Škoda, ker imaš takšen obraz, prevelik nos, pretanke ustnice, premajhna prsa …
V današnjem času se v splošnem zelo ceni postavnost, zunanja lepota, progresivnost, aktivnost, to, da si mojster za vse, super junak na čim več področjih.  In to čim bolj zgodaj, če se le da, že v vrtcu. Vse to se potem s sijočimi objavami prikazuje na družabnih omrežjih, kar ustvarja velik pritisk na mlade, ki se še iščejo v svoji identiteti.
Lekcija tega zrcala je še posebej močno izražena pri anoreksiji, samopoškodovanju ter samokaznovanju. V teh primerih je  strogost zunanjih meril glede tega, kakšen moraš biti, razraščena do skrajnosti. Hkrati pa je bolečina ob izgubi Sebe tako velika, da postaneš ena sama bolečina in strogost, da ni več prostora za mehko bit, ljubezen in sočutje do sebe.
Bolečina ločenosti, zavrženosti, sramu, ker nisi tak, kot zahtevajo merila, je vseobsegajoča. A ogledalo nas uči, da se to dogaja le zaradi primerjanja z zunanjimi merili in vrednotami zunanjega sveta, ki smo jih ponotranjili.

Soočenje s sedmim zrcalom
Ob soočenju s tem zrcalom je potrebno proučiti vrednote, omejujoča prepričanja, merila in pravila iz našega zgodnjega otroštva, družine in okolja, v katerem smo bivali.
Ko ozavestimo to »oko,« ta zunanja merila vrednosti, pa je ključno, da se povežemo s svojim notranjim  vodstvom, z Resničnim jazom. Da sploh ugotovimo, kdo smo in kakšno je naše poslanstvo. Kakšen je naš edinstveni namen, zakaj smo tu na Zemlji. Da ozavestimo svojo dragocenost, ki temelji ravno v naši edinstveni in neponovljivi drugačnosti.
Naj bo naše izhodišče to, da postanemo sami svoji, da sprejmemo svojo popolno nepopolnost.  Da sprejmemo sami Sebe takšne, kakršni smo, skupaj z vsemi svojimi razbolelimi koščki in senčnimi predeli.  Da ne sodimo sebe in drugih, ampak le ovrednotimo dejanja oziroma izdelke, ali so konstruktivni  ali ne glede na naše poslanstvo, vizijo.

Vse ostalo je delo v razvoju in je popolno v svoji človeški nepopolnosti. Z ljubeznijo v odnosu do globljih vidikov Sebe in v odnosu do drugih.

Maja Papež Iskra

Viri:
Braden, G. (2008). The Divine Matrix: Bridging Time, Space, Miracles, and Belief. Hay House UK, Ltd: www.hayhouse.co.uk.

Podobne povezave

Podelite to zgodbo!