Ljubosumje in zavist
Pri ljubosumju in zavisti gre za čustvi, ki sta si v marsičem podobni in ju zato pogosto zamenjujemo. Koreninita v pohlepu in sta povezani z željami ter navezanostmi. Ljubosumje se pojavi, kadar se bojimo izgubiti nekoga ali nekaj, kar želimo zadržati zase, in zaradi tega to tudi čuječe čuvamo. Nekoga ali nekaj dojemamo kot svojo lastnino in se zato s sovražnostjo obračamo na morebitne tatove naših dragocenih »draguljev«. Zavist se porodi iz poželenja, ko si hrepeneče želimo nekoga ali nekaj, kar že pripada nekomu drugemu. Ti dve čustveni reakciji sta tudi v medsebojni povezavi, ko nekdo ljubosumno čuva svojo lastnino, drugi pa mu jo zavida.
Ko se soočamo z ljubosumjem ali zavistjo, z obzirno ljubeznijo do sebe raziščimo, kakšna bolečina je v ozadju, kateri strahovi ali vrednote ju porajajo. Običajno gre za negotovost in obupno potrebo, da se oklepamo oseb ali predmetov, za katere se nam zdi, da nam dajejo podporo, uteho, varnost in ljubezen. Vendar vse, kar iščemo zunaj, vse, česar se krčevito oklepamo, nam sčasoma vedno spolzi skozi prste. Ničesar ne moramo zadržati ob sebi na silo. Na koncu se moramo vedno obrniti navznoter ter vir varnosti in podpore najti v Sebi.
Osvobajanje od primeža teh čustev
Kadar nas zvije ljubosumje se vprašajmo, kaj tako čvrsto držimo v strahu, da nam bo odvzeto? Prosimo Višjo zavest, da se nam naše ljubosumje pokaže kot simbol, na primer stisnjena pest, v kateri čvrsto držimo nekaj, kar želimo zadržati zase.
Kadar v sebi začutimo zavist, pa se vprašajmo, po čem hrepenimo, kar imajo drugi? Spet prosimo za simbol za to zastrupljajoče čustvo – to je lahko roka, ki posega po nečem, kar pripada drugemu.
V obeh primerih proces nadaljujemo z osmico, kjer v nasproten krog postavimo simbol za tisto, kar nas mami ali tisto, za kar se bojimo, da nam bo vzeto. Po najmanj treh tednih proces zaključimo po navodilih notranjega vodstva ali simbol predamo Višji zavesti. To nas bo osvobodilo in prineslo blagodejen notranji mir v zavedanju, da je vir podpore in ljubezni predvsem v nas samih.
Dragocena sporočila
Zavist nam prinaša še eno dragoceno sporočilo: kje si še nismo upali izraziti svojih potencialov, kje si ne dovolimo, da bi odprli vrata temu, po čemer hrepenimo? Če karkoli zavidamo drugim, se zdi, da je ta kvaliteta zunaj nas, vendar je to le projekcija nezaupanja vase in prepričanja, da nismo vredni ljubezni navzven.
Vizualizacija, da prečistimo srce
Ker se je toliko ljudi mučilo z ljubosumjem in zavistjo, sta Phyllis Krystal in njena hči prosili za poseben simbol, vajo, ki bi pomagala ljudem, da se rešijo iz njunih krempljev. Najprej se jima je pokazala podoba lepega sijočega jabolka, ki ga je od znotraj popolnoma požrl črv, da je ostala le prazna lupina. Razumeli sta, da podobno kot črv tudi ljubosumje in zavist globoko najedata človekovo srce, dokler ne postane le-to prazno kot jabolko, ki sta ga zagledali pred očmi. Nato pa se je pojavilo veliko napihnjeno rdeče srce, podobno tistim z voščilnic za valentinovo. Sporočilo je bilo, da kdor se želi izviti iz primeža teh čustev, naj po navodilih Višje zavesti vizualizira takšno srce, ga prereže z ustreznim orodjem, najde črva in ga transformira. Potem naj srce prežame z velikodušnostjo in ljubeznijo, kot ju pokaže Višja zavest. To vajo lahko izvajamo vsak dan, da se v podzavest dovolj globoko vtisne novo sporočilo o ljubezni, zaupanju in pomirjenosti s sabo, z odnosi in življenjem.
Maja Papež Iskra
Vir: literatura Phyllis Krystal
