Ozaveščanje jeze

Jeza je čustvo, ki izraža notranji konflikt. Izzove jo frustracija, ko naletimo na oviro pri uresničevanju naše volje, želje ali potrebe. V takšnih trenutkih je zelo pomembno, da sprejmemo jezo kot informacijo, ki nam govori nekaj o nas samih.

Ko jezo začutimo, je dobro, da svojo pozornost obrnemo navznoter, se povežemo z Višjo zavestjo, se osredotočimo na dihanje, izdihnemo napetosti in prosimo za globlji uvid. Opazujemo jezo: kakšna je, kaj jo vzbuja, katera želja je v ozadju …? Namreč, jezimo se vedno zaradi svojih vsebin. Zunanji dogodki, osebe, stvari, ki ovirajo zadovoljitev potrebe, izpolnitev želje ali vzbudijo občutek ogroženosti, so le sprožilci jeze. Ko prepoznamo svoje občutke in razumemo notranji konflikt, lažje izrazimo svoja pričakovanja, želje in strahove na primeren način. Ko sprejmemo sporočilo, ki ga jeza prinaša, jeza izgubi svoj naboj in se raztopi.

Kadar se nemočno prepustimo jezi in nas le-ta zgrabi v svoje vrtince, postane ena najbolj razdiralnih čustev. Destruktivna je tako za človeka, ki ga drži v krempljih, kot tudi za tiste, ki so slučajno tarča njegovega napada ali so ga primorani opazovati.

Podedovana jeza

Če smo jezo kot navado prevzeli od staršev, se je lahko osvobodimo že z obredom pubertete. Sicer pa najdemo simbol za jezo, ga damo v 8 in se po treh tednih (oz. kolikor je potrebno) osvobodimo vpliva tega vzorca obnašanja na naše življenje.

Potlačena jeza

Zelo destruktivna je tudi potlačena jeza. Ker je nezavedna, lahko izbruhne nenadoma. Običajno je posledica pretirano strogega nadzora staršev, ki otroku nikoli niso dopustili izraziti jeze, zato jo je moral dobesedno pogoltniti. V takšnih primerih jeza lahko povzroči tudi razne bolezni. Po drugi strani pa so nekateri starši preveč popustljivi in zaradi bojazni, da otrok ne bo mislil, da ga nimajo radi, dovolijo otroku izraziti jezo ob vsaki neizpolnjeni želji. Jezni otrok je zelo živo prisoten v vzkipljivih ljudeh. V takšnih primerih bi bilo potrebno delati vajo notranji otrok, kjer otroka na ustrezen način discipliniramo in naučimo novih odzivov.

Kako ravnati in ukrotiti jezo

Metoda nudi nekaj pristopov, kako se osvobodimo jeze. Uporabljamo jo lahko za jezo, ki se nas polašča ali za jezo iz preteklosti. V prvi vaji se povežemo z Višjo zavestjo, podoživimo in začutimo jezo, kakšna je, kje se nahaja ter najdemo simbol zanjo. Potem ta simbol za jezo odstranimo iz telesa in prosimo Višjo zavest za navodila, kako ga transformiramo. Prosimo še za simbol s katerim zamenjamo jezo, da bi začutili nasprotno čustvo. Vprašamo, katera želja je v ozadju in kaj potrebujemo, da notranji konflikt razrešimo? Ali kaj potrebujemo, da opustimo željo, ki je povzročila jezo?

V drugi različici te vaje pa si jezo zamislimo kot besnečega zmaja, ki živi v nas in je pripravljen izbruhniti ogenj, kadarkoli se kdo zoperstavi njegovi volji in želji. Ker je zmaj zaprt, je nezadovoljen in vsake toliko časa besno ugrizne in bruha ogenj. Ob pomoči Višje zavesti tega zmaja izbljuvamo in spet vprašamo Višjo zavest, kako to energijo transformiramo. Potem prosimo za drug simbol, zmaja zamenjamo z drobnim nasmejanim angelom ali kakšnim drugim primernim simbolom, ki pomeni nov začetek.

Jeza kot posledica travmatičnih izkušenj

Ta tehnika pa ne deluje pri vseh ljudeh. Nekateri so na neobičajen način jezo prinesli s seboj iz preteklih življenj. Bitja, ki simbolizirajo to jezo, niso zmaji, ampak levi, tigri ali leopardi. Pri teh živalih jeza ni povezana z neuresničeno željo, temveč je povezana z mučno izkušnjo: s preživetjem, paniko, posilstvom, izgubo življenja, nevarnostjo in drugimi težkimi in tragičnimi doživetji. Tu gre za jezo na instinktivni ravni, ki se je njene žrtve ne zavedajo in so popolnoma nemočne v njenih krempljih. Vendar se ob prisotnosti in vodstvu Višje zavesti raztopijo tudi ti koščki naše preteklosti.

Podobno ravnamo, kadar so ljudi v otroštvu napadle živali, ponavadi so to psi. Osebo popeljemo nazaj do dogodka  s pomočjo Višje zavesti ali pozitivnih likov, da osebo potolažijo in pozdravijo staro travmo. Osebi rečemo, naj nagovori božjo moč v živali in ji reče, naj odide.

Jeza kot dragocen služabnik

Jeza je naš dragocen služabnik, ki nas opozarja na notranje konflikte ter neizpolnjene  želje in potrebe. Pomaga nam, da ozavestimo pomembne vidike sebe. Zato jo ozaveščamo z ljubeznijo.

Maja Papež Iskra
Vir: literatura Phyllis Krystal