Um – kaj je um?

Zavest
Bistvo človeka je zavest. Delimo jo na tri oblike: nadzavest, ki jo pri naši metodi imenujemo tudi Višja zavest, zavest in podzavest.

Zavestni um nam omogoča zavedanje sebe in svoje okolice. Nanj se opremo pri oblikovanju idej, komunikaciji, analizi, logiki, načrtovanju ter sprejemanju odločitev. Zavestni um je prostor za razmišljanje in ustvarjanje podob, miselnih okvirjev za naše vizije in materializiranje želja.

Kaj je torej um in kako naj ga uporabljamo? Um je orodje, in enako velja za pet telesnih čutil: vid, sluh, okus, voh in dotik. So pripomočki za pridobivanje informacij iz zunanjega sveta. Um, kot gospodar, bi moral obvladovati in usmerjati čutila. Običajno pa je ravno obratno. Zamenjava vlog nas pahne v navezanost. Značilnost podivjanega uma je, da skozi odprtine čutil evforičen divja v zunanji svet barv, zvokov, okusa, dišav, dotika. Kar je plodna podlaga za želje, ki zadovoljujejo čute in potrebe fizičnega in psihičnega telesa, kar pa večinoma vodi stran od naših najglobljih, resničnih potreb, predvsem pa od izražanja naše resnične narave Višjega jaza.

Nemirni um – opičji um
Nemirni um pri tej metodi imenujemo tudi opičji um – zaradi analogije z opicami, ki jih vedno znova pritegnejo svetleče stvari, hrana, sadje, oreščki in potem skačejo naokrog. Človek pa je lahko celo bolj nestanoviten od opice, saj lahko njegov um v enem samem trenutku preskoči z ene točke na drugo, ki sta prostorsko in časovno kilometre in stoletja narazen ter od ene želje do druge, in nas tako ujame v svoje zanke.

Lovci na opice zato izkoristijo grabežljivo in nemirno naravo opičjega uma ter opicam nastavijo posodo z ozkimi odprtinami, ki so napolnjene s sladkarijami. Opica, ki si zaželi hrano, bo z roko segla v posodo in zgrabila celo pest sladkarij. Ker ne popusti pesti, ostane ujeta. Tudi to je analogija s človekovo ujetostjo. Prostrani svet je kot posoda, naše življenjske ali družinske okoliščine kot ozka, omejujoča odprtina, sladkarije v posodi pa so naše želje.

Obvladovanje nemirnega uma – predajanje vajeti Višji zavesti
Ko enkrat opustimo grabljenje stvari, po katerih nas usmerja zadovoljevanje čutov, ko opustimo naše kompulzivno tekanje za zunanjimi, svetlečimi stvarmi, ki pritegujejo našo pozornost v upanju, da bo to nahranilo našo notranjo praznino, lahko šele svobodno zaživimo v svetu. Ko težišče prenesemo navznoter, k svojemu viru vsega, kar je, potem zunanje okoliščine in svetleče stvari nimajo več moči nad nami. Ne morejo nas več vezati, ker se zavedamo, kakšna je naša resnična narava in kaj je bistvo vsega. Takrat lažje prepoznamo jalovost našega početja in nesmiselnost naših želja, zaradi česar jih lažje opustimo, sprostimo pest v posodi s sladkarijami. Tako dosežemo notranji mir, nenavezanost, razsvetljenje, o čemer govorijo sveti ljudje in modreci.

V procesu navezovanja stika z Višjo zavestjo, ko predajamo osebno voljo volji Višje zavesti in prenašamo težišče z ega v svojo resnično naravo, je obvladovanje nemirnega uma nujen pogoj. Zato mnoge duhovne prakse uporabljajo različne tehnike za osredotočanje, utišanje uma. Ena od takšnih je tudi Metoda Phyllis Krystal, kjer pozornost uma usmerimo na vizualizacijo koristnih in dobrodejnih simbolov ter pozornost in težišče zavesti preusmerjamo k prisluškovanju notranjim tokovom in šepetu Višje zavesti.

Maja Papež Iskra
Vir: literatura Phyllis Krystal, predvsem  knjiga Obvladovanje nemirnega uma

Podobne povezave

2018-12-07T23:17:36+00:00

Zavod Notranji izvir

Zavod Notranji izvir-logo

Notranji izvir
Zavod za raziskovanje in razvoj notranjih potencialov človeške narave

Darilni bon

Podarite darilni bon! Darilni bon

Novice & dogodki

Vaša Prijava