Zavest
Bistvo človeka je zavest. Zavest razdelimo na tri enote. Nadzavest, ki jo pri naši metodi imenujemo tudi Višja zavest, zavestni del in podzavestni del.

Zavestni um
Najbolj nam je domač zavestni um, ki nam omogoči zavedanje sebe in svoje okolice. Nanj se opremo pri oblikovanju idej, komunikaciji, analizi, logiki, načrtovanju ter sprejemanju odločitev. Zavestni um je prostor za razmišljanje.

Podzavestni um
Podzavest je vedno buden del uma in kot vedno prižgana kamera beleži vse, kar se nam dogaja. V otroštvu je to vir primarnega učenja za življenje, saj se, podobno kot živalski mladiči, tudi mi učimo s kopiranjem modelov obnašanja v našem okolju. Ti modeli se vtisnejo v živčni sistem in nam pomagajo pri preživetju. V osnovi so koristni in nam omogočajo, da veliko stvari počnemo avtomatsko in brez razmišljanja, npr. hoja, govor …
V to zakladnico znanja se vsrkajo modeli obnašanja naših staršev, prepričanja, predsodki, strahovi, odzivi na dogodke; prav tako naše misli, čustva, besede in dejanja. Vse to poteka avtomatsko, neselektivno in ponavadi nezavedno. Še posebno močno se vtisnejo stvari, ki se ponavljajo, ter misli in čustva z močnim doživljajskim nabojem.

To niso mrtve, nekje shranjene zaprašene vsebine; to so še vedno zelo živi programi, ki ves čas delujejo. Ponavadi se tega močnega vpliva podzavesti na naše življenje niti ne zavedamo. Kot nevidne vezi se ti vplivi odražajo v naših reakcijah, navadah in odnosih z ljudmi ter obarvajo naše odločitve in nas v obliki ponotranjenih podob, glasov in vrednot usmerjajo. Te vsebine poustvarjajo nam v otroštvu znano okolje in, podobno kot magneti, vlečejo podobne ljudi in situacije v naše življenje. Ne glede na to, ali gre za boleče ali dobrodejne vsebine. Ne glede na to, ali so še primerne ali ne. Podzavest tega ne ovrednoti, podzavest le vztrajno opravlja svoje delo. Poustvarja znano in preverjeno okolje.

Destruktivni programi v podzavesti
Vse to lahko poteka zelo naravno in neopazno, dokler ne pridemo do točke, ko čutimo, da ne moremo narediti korakov naprej, da se nekaj zoperstavlja naši volji in trudu po spremembi, da bi odreagirali bolj primerno novim okoliščinam. Zavedati se moramo, da je razmerje moči med zavestnim in podzavestnim umom najmanj 1:2 v prid podzavestnega uma. Tako naše dobronamerne odločitve nimajo velike možnosti za uspeh in se, navkljub pozitivnim nameram, spet in spet znajdemo v kolesnicah starih navad, nemočni in zafrustrirani. Ko ugotovimo, da so določene navade preveč destruktivne, da smo s svojim obnašanjem škodili sebi in prizadeli druge, da smo ujeti v težke odnose in se nam situacije vedno znova ponavljajo, takrat je dobro, da te vsebine ozavestimo, se soočimo z njimi in spremenimo. Vendar, kako? S tem se ukvarjajo razne psihoterapevtske tehnike.

Vedeti moramo, da je podzavest preprost um, podoben otroškemu in živalskemu umu, in se uči s ponavljanjem. Bolj kot besede in misli razume podobe in simbole, kar lahko razberemo iz sanj. Zato pri Metodi Phyllis Krystal uporabljamo simbole in preproste vizualizacije za vtiskovanje pozitivnejših sporočil v podzavest. Eden od glavnih simbolov za reprogramiranje vzorcev v podzavesti je simbol 8, s katerim sporočimo podzavesti, da nočemo več negativnih vplivov tega programa na naše življenje, in potem to sporočilo zaključimo z obredom odstranjevanja vezi od simbola, ki predstavlja ta program. Podzavestne vzorce, travme in vsebine lahko preoblikujemo in pozdravimo tudi z drugimi vajami: z vajo notranji otrok, vajo hodnik z vrati, ko delamo s sanjami in razrešujemo notranje situacije na pozitiven način. Ko razrešimo te destruktivne vzorce in odstranimo blokade, se sprosti veliko kreativne energije in pride do uravnovešanja na vseh nivojih.
Glavni ključ za spreminjanje našega notranjega sveta so simboli in ponavljanje. Pri tej metodi pa imamo še dodaten adut. Stik z Višjo zavestjo, notranjim glasom, modrostjo, ki jo nosimo v sebi, in jo v naše življenje prikličemo s simboloma, kot sta mlaj in trikotnik.
Ko se soočamo s svojimi podzavestnimi vsebinami, je to podobno potapljanju v globine oceana. Dobro je, da smo opremljeni z vsem potrebnim, in da imamo vir podpore. In ta vir podpore je stik z notranjim vodstvom, stik z Višjo zavestjo.

Kaj je sploh nadzavest, super zavest ali Višja zavest?
Višja zavest je najbolj svetel, najbolj večen in moder del nas, ki nas hkrati tudi najbolj pozna.
Povezana je s konceptom Božjega. O njej govorijo religije in jo poosebljajo liki, kot so Jezus, Marija, Buda, svetniki, modreci, arhetipi modrih starcev in stark. Religije nas učijo o svetih možeh, ki so ta božanski del znali izražati navzven v svojih življenjih. Vendar imamo to možnost vsi. Vsi imamo ta košček v sebi, vendar nas družba s svojimi vrednotami ne usmerja k negovanju tega stika. Zdi se, da je oddaljen in skrit; vendar le zato, ker smo ga kot človeštvo v svojem razvoju potisnili v skrivnostne plati kolektivnega nezavednega in v ospredje postavili osebnost, mali jaz in ego.

Uporabnost Metode Phyllis Krystal pri reševanju problemov
Bistvo Metode Phyllis Krystal je, da pri reševanju svojih problemov poiščemo pomoč in stik z notranjim vodstvom. In ta stik redno krepimo s simboli in vizualizacijami. Na ta način prikličemo to modrost v svoje življenje, da postane del našega vsakdana. Ta stik je zelo zdravilen, vse bolj in bolj smo namreč v stiku s Sabo, in s tem z mirom in ljubeznijo, po kateri vsi hrepenimo. Počasi si zgradimo boljšo samopodobo, začutimo v sebi moč in zaupanje v notranje vodstvo, kar prinese stabilnost in mir. Življenje postane bolj pretočno, stvari se bolj dogajajo ob pravem času, na pravem mestu in blagodejni notranji uvidi so vse bolj pogosti. Višja zavest je tudi glavno vodstvo pri notranjem osvobajanju od vseh programov, ki nas kontrolirajo in omejujejo našo rast.
Bolj kot se povezujemo s seboj, v miru in ljubezni, bolj kot se osvobajamo, bolj se čutimo, kdo smo in kam potujemo.

Maja Papež Iskra
Vir:Literatura Phyllis Krystal