Prva leta
V prvih letih življenja je zelo pomembno, da se med otrokom in starši vzpostavijo močne vezi, ki so potrebne, da ima otrok potreben občutek varnosti kot temelj za svoj razvoj. Če pa se te vezi vzdržujejo še naprej v odraslo dobo, nastane nezdrav odnos, v katerem postane otrok, ne glede na starost, preveč odvisen od staršev. Tako ujet težko izrazi svojo pravo osebnost, se razvija kot individuum in uspešno prevzema vloge in odgovornosti, ki jih zahteva življenje odraslega človeka. Lahko pa se zgodi, da se otrok staršem silovito upre in oddvoji od njih, zaradi česar pride do medsebojnega obtoževanja, kar ustvari še močnejše negativne vezi. Ljudje, tako ujeti v odnos s starši, težko vzpostavljajo zdrave partnerske odnose, zato te vloge odigravajo naprej s partnerji. Pojavijo se tudi težave z avtoritetami kot pozunanjen izraz pretirano kritičnega in dominantnega starševskega lika.
Rešitev za te probleme predstavlja ravno obred pubertete, ki ga lahko opravimo tudi v kasnejših letih ali celo v zelo zrelih letih. Glede tega ni nikoli prepozno.
Obred pubertete
V nekaterih izoliranih družbah se ohranja starodavni običaj, da fantje in dekleta zapustijo dom svojih staršev in pridejo pod skrbništvo starejših modrih mož in žena. Ti intenzivno pripravijo mlade za njihove prihodnje vloge odraslih. Temu sledi preizkušnja, po današnjih merilih dokaj stroga, ki pokaže, ali je oseba razvila potrebno razumevanje in veščine, da bi lahko zavzela svoje mesto kot odgovoren član skupnosti. Ta običaj na mnoge mlade napravi globok in trajen vtis. Z njim se pretrga omejujoče vezi s starši, omogoči pa jim tudi prvo izkustvo neodvisnosti. Na žalost je današnja družba zanemarila večino starih običajev. To se še posebno nanaša na običaje, povezane z odraščanjem in smrtjo. Tam, kjer so se ohranili, pa so zvodeneli, postali površinski in s tem neuporabni.
Obred pubertete je moderna različica tega obreda, s katerim se uspešno pretrgajo tesne vezi s starši. Ko se posvetujejo s svojim notranjim vodstvom, se s tem obredom fantje in dekleta, oziroma odrasli katerekoli starosti, osvobodijo in prevzamejo odgovornost za svoje življenje. Če se vezi pretrga v puberteti ali kmalu po njej, se kasneje soočamo z manj programiranja, ki ga je potrebno odstraniti.
Ali je to za mene?
Ljudje zelo različno sprejemajo te informacije, kar je odvisno od njihovih izkušenj in okolja, iz katerega izhajajo. Nekateri se odzovejo z olajšanjem. Nekateri pa protestirajo, da so se že zdavnaj osamosvojili, čeprav so le redki zares svobodni. Oddaljenost od staršev, odtujitev ali smrt še zdaleč ne pomenita, da so se v resnici oddvojili od njih. Tudi če v odnosu s starši ni trenj, je modro z njimi pretrgati vezi. Medsebojni odnosi se bodo izboljšali ter postali bolj zdravi in pretočni.
Maja Papež Iskra
