Primarne vloge v družinibalon
Poleg vlog, ki so ob rojstvu določene z različnimi odnosi z drugimi družinskimi člani, se dve posebni vlogi začneta razvijati razmeroma zgodaj v življenju. Eno od teh, balon, začne otrok razvijati sam, drugo, babuške, pa starši in drugi člani družine projicirajo na otroka, ki raste.
Ko se otrok rodi in zavzame svoje mesto v družini, se instinktivno trudi doseči, da so zadovoljene njegove primarne potrebe po hrani, varnosti, sprejetju in ljubezni. Zanimivo je opazovati dojenčke, kako poskušajo na različne načine pridobiti pozornost staršev in drugih družinskih članov, da bi dobili to, kar želijo. Glede na odzive skrbnikov začnejo kmalu igrati vlogo, ki jim omogoča, da zadovoljijo svoje potrebe in s tem tudi najdejo svoje mesto v družini.
Starši le redko gledajo na otroke kot na same v sebi razvijajoče se individuume, in jim dovolijo, da se razvijajo kot cvetlice, zalivane z ljubeznijo in nego. Večinoma dojemajo otroke kot podaljšek njih samih. Od otrok pričakujejo, da bodo njihove kopije, morda še oplemenitene z njihovo idejo o popolnosti, da bi s tako podobo otroka še povečali lastno vrednost v očeh sorodnikov, prijateljev in ostalega sveta.
Otroci se instinktivno odzovejo na to in prevzamejo vloge, ki jim prinesejo največ varnosti, pozornosti in morda tudi ljubezni. Te vloge so kot rešilni pasovi, zaščitne odeje, oklep, ki ščiti njihove občutljive in na novo razvijajoče se osebnosti.
Te vloge so lahko zelo raznovrstne: vloga ustrežljivega otroka, porednega otroka, upornika, pretirano ambicioznega otroka, spravljivca, šaljivca, neopaznega otroka … Če otrok ni uspel zvabiti pozornosti staršev, se lahko zapre vase in živi lastno življenje globoko v sebi. Ta vloga, ki je v resnici odsotnost vloge, je še najtežja, ker jo je zaradi nezaupanja v okolje težko opustiti. Včasih je vloga programirana v otroka že pred rojstvom, da bo rešil odnos staršev, da bo naslednik družinske tradicije …
Jasno je, da je ta začetna vloga koristen pripomoček otroku, da obvladuje okoliščine, v katerih se znajde ob rojstvu. V odraslem življenju pa se izkažejo za neprimerne in utrudljive. Ker so te vloge tako primarne, so zelo močne in se je večinoma težko izviti iz njih. Ko enkrat ugotovimo, da nam ni več všeč, da v vseh situacijah igramo vlogo ustrežljivega človeka, nevidno sivo miš, bojevitega upornika, popolneža, ki ima vedno prav, poiščemo simbol za to vlogo in se je osvobodimo.
Simbol vloge, ki jo oseba kot otrok začne sama, je balon, ki se postopoma napihuje z dihom osebe v njenem otroštvu in še naprej v odrasli dobi. Podoben je velikim balonom z naslikanim obrazom, ki jih vidimo v zabaviščnih parkih. Kot pripravo na osvobajanje od te vloge vizualiziramo velik balon, ki je z vrvico ali s cevko pritrjen na telo. Nekateri odkrijejo, da ima ta balon več obrazov ali ima še dodatne manjše balone, pritrjene na glavnega. Ko najdemo za nas primeren balon ali podoben simbol za to vlogo, ga postavimo v nasprotni krog osmice. S tem preprečimo nadzor te vloge na naše obnašanje in bolj jasno vidimo njen vpliv na naše življenje. Pri obredu odstranjevanja vezi od te vloge je pomembno, da z vdihi vsrkamo nazaj življenjsko energijo, ki smo jo vlagali v to vlogo, in šele potem uničimo simbol.

Primarne vloge v družini – babuške
Kadar pomembne osebe, ponavadi starši ali učitelji, nenehno projicirajo vzorce, sodbe, strahove in predsodke o otroku na razvijajočega se otroka, se to lahko globoko vtisne v otrokovo podzavest. Če te domneve in trditve ne temeljijo na resnici ali so celo negativne, omalovažujoče, se njihov vpliv zelo zažre v otrokovo identiteto in ga popolnoma ohromi s slabo samopodobo. S temi sodbami lahko skrbniki otroka dobesedno ukalupijo, zadušijo s svojo omejeno in kritično nalepko, ki naj bi opredeljevala njihovo naravo. To so lahko stavki:»Iz tebe ne bo nikoli nič,«, »Ti si len/a, neumen, neroden,«, »Nikoli ne narediš ničesar prav,« in še in še. Le pomislite na svoje otroštvo. Pogosto se sodbe oblikujejo glede na sorojence (On je močan, ta je pa preveč občutljiv. Ona je čudovita, ta nam dela pa same probleme …) To vlogo ponavadi spremlja tudi pričakovanje, da se bodo vse avtoritete obnašale v skladu s to zgodnjo izkušnjo. Zato je poleg simbola za to vlogo potrebno dati v osmico tudi simbol za tipični avtoritativni lik, ki je sprožil to vlogo.
Simbol za to, od zunaj vsiljeno vlogo s strani staršev in ostalih skrbnikov, so babuške. Gre za garnituro lutk, pri katerih so lutke različnih velikosti umeščene druga v drugo. Globoko znotraj vseh drugih je majhna lutka, večje okrog nje pa tvorijo plasti, ovoje okrog nje – kot nekakšno ječo. Babuške so simbol na prvo vsiljeno vlogo: največja lupina predstavlja vidik, ki ga še vedno igramo, notranje pa načine, kako se je ta vloga izražala v zgodnejšem obdobju. Ta simbol postavimo v nasproten krog osmice in »osmičimo« z neonsko modro svetlobo najmanj tri tedne. V tem obdobju se lahko pojavi veliko pozabljenih in potlačenih spominov iz podzavesti. Pri obredu odstranjevanja vezi pa te lutke uničimo po navodilih Višje zavesti in simbolično ponotranjimo najmanjšo lutko, ki predstavlja seme ali jedro naše prave osebnosti, skrito za vsiljeno vlogo.

Peščena ura
Olajšanje pri osvobajanju od vlog občutimo takoj, za udejanjanje novih navad, pa je ponavadi potreben čas. Priporočljivo je, da ta proces okrevanja okrepimo z vajo peščena ura, da se odpremo novemu, bolj zanosnemu, pozitivnejšemu življenjskemu slogu in dojemanju sebe. Veliko ljudi je bilo vzgajanih v prepričanju, naj se zavedajo svojega položaja in naj ne sanjajo sanj, ki zanje niso primerne. S peščeno uro pa te omejitve lahko presežemo.

Maja Papež Iskra
Vir:Literatura Phyllis Krystal