Poklicne vloge
Nekatere vloge so povezane s poklici ali delom, ki ga ljudje opravljajo. Če vprašamo druge ljudi: »Kdo je to?«, pogosto dobimo odgovor: »To je zdravnik, profesor, odvetnik, mehanik …«To omeji posameznika na vlogo njegovega poklica. Vendar smo ljudje vedno več kot le to.
Na žalost pa mnogi ljudje sami (ponosno) omejujejo sebe v skladu s poklicno vlogo, ki jo opravljajo, in svoje osebnosti ne razvijajo v celoti. Včasih izgubijo svojo identiteto pod težo službe, če dopustijo, da jim ta zavlada.
Breme poklica ali dela nas ne bi smelo upogibati pod svojo težo. Delo, ki ga opravljamo, pa bi moralo biti le ena od mask, ki jih nosimo in jo tudi odložimo ter si nadenemo drugo, ko nastane potreba zanjo.
Vpliv na družinske odnose
Ko starši pridejo domov iz službe k svoji družini, pogosto poklicno masko ohranijo in jo nosijo tudi doma. Tako otroci ne dobijo topline in pozornosti mame in očeta, ampak naletijo na hladne in mehanične odzive obeh staršev, ki jim vlada maska poklica. Mnogi se pritožujejo, da svojih staršev niso spoznali v vlogi resničnih ljudi. Posebno očetje so pogosto kot tujci, ki jih je bolj zanimalo delo kot njegovi otroci in družina. Plačujejo račune in to se jim zdi dovolj, otroci pa koprnijo in hrepenijo po njegovi ljubeči pozornosti. Čeprav so vedeli, da jih ima rad, so bili negotovi, ker glede ljubezni ni bilo zunanjih potrditev. Zato so pogosto poskušali izvabiti kak znak ljubezni, pa čeprav z neprimernim obnašanjem.
Breme službe
Ob koncu delovnega dne bi morali delo in vse, kar je z njim povezano, pustiti na delovnem mestu, da bi lahko bili doma na razpolago za bolj družinske vloge in aktivnosti. Lahko si vzamemo nekaj minut in pred prihodom domov naredimo osmico s celotno delovno situacijo. Tako domov ne bi več prenašali težkih bremen, hkrati pa bi dobili tudi jasnejši pogled na svoje probleme v službi. Tudi otroke lahko naučimo, da naredijo isto pri šolskem delu.
Odnos do dela
Pomemben je tudi odnos do dela. V preteklosti so bili ljudje v glavnem ponosni na svoje delo, ki so ga imeli za služenje skupnosti. Danes je nagrada pomembnejša od strokovnosti. Videti je, da ljudje želijo narediti čim manj za čim več denarja, ne glede na to, ali je delo ustrezno opravljeno ali dokončano. Če bomo otroke naučili, da ne delajo v prvi vrsti za denar, temveč za zadovoljstvo, ki ga prinaša dobro opravljeno delo, in da gledajo na delo kot služenje, bodo tako kot posamezniki, kot družba, kot celota osvobojeni mnogih pritiskov. Tako lahko že majhna sprememba v stališčih prinese veliko olajšanje.
Maja Papež Iskra
Vir:Literatura Phyllis Krystal
