Drevo
Drevesa, kot jih poznamo, so čudovita. Zakoreninjena so v zemljo, z listi in vejami se obračajo k soncu in iz obeh virov črpajo vse, kar potrebujejo, hrano, moč, in stojijo neomajno in pokončno med nebom in zemljo. Zato je pri tej metodo dela s simboli drevo simbol za občutek varnosti in opore.

Tako v vaji navežemo stik z drevesom se naslonimo nanj, se zlijemo z njim. Postanemo drevo, ki črpa iz zemlje in s strani sonca vse, kar potrebuje. Hkrati izdihujemo in se osvobajamo vseh strahov, dvomov, občutkov neljubljenosti, nevrednosti in ostale boleče izkušnje, ki blokirajo te pretoke. Tako se povežemo z dvema viroma podpore: z Zemljo, kozmično mamo, in Soncem, kozmičnim očetom, ki mogočno in velikodušno podpirata kipeče življenje na našem planetu z vso potrebno energijo, skrbjo in ljubeznijo. Na ta način prejmemo natančno tisto, kar potrebujemo, kar nam primanjkuje, kar nam je primanjkovalo, ko smo bili majhni, hrano in ljubezen. Če tudi so se zemeljski starši trudili in nas ljubili, niso mogli poskrbeti za vse naše potrebe, ker tega niso prejeli od svojih staršev.

Pri drevesu vidik Višje zavesti predstavljata Zemlja in Sonce. Zemlja prestavlja kozmično mater in Sonce kozmičnega očeta, ki podpirata naše bitje na vseh nivojih.

Ta vaja je še posebej dobrodejna v obdobju razpletanja vezi s človeškimi starši, da lažje naredimo korak k notranjim virom podpore, ki so bolj zanesljivi in v nas gradijo stabilnost in trdnost. Zato je vaja drevo izhodiščna ali zaključna točka, pri kakršnemkoli soočanju z vezmi, travmami, bolečinami iz preteklosti, da se okrepimo in prejmemo vse, kar potrebujemo, da notranje raziskovanje in zdravljenje poteka čim bolj uravnovešeno.
Ko delam z ljudmi, mi ljudje opisujejo raznovrstna drevesa: drevesa iz otroštva, s sprehodov, domišljijska; drevesa različnih vrst, oblik, velikosti, debelin, večinoma močna in veličastna, včasih pa tudi zlomljena, slabo zakoreninjena z odrezano krošnjo. Kar odraža bolečo izkušnjo varnosti in opore v otroštvu. Z redno vadbo ter vztrajnim povezovanjem s kozmičnimi starši se občutek varnosti, moči in ugodja okrepi, trdovratni občutek nesprejemanja, pomanjkanja ljubezni, pa se počasi raztopi in izgine. V sebi začutimo trdnejše jedro in nihanja se omilijo.

To vajo je priporočljivo delati vsak dan, lahko tudi večkrat na dan. Ko sedemo k delu, nas lahko ob tem podpira drevo, Phyllis ga je uporabljala, kadar je sedla za volan. Izkušnjo z vajo lahko okrepimo tako, da gremo v naravo, si poiščemo drevo, se dejansko naslonimo nanj, ga začutimo in nadaljujemo z vajo. Tako je notranje doživljanje še bolj pristno in stvarno.

Kozmični starši

V vaji drevo kozmične starše prestavljata mati Zemlja in oče Sonce. Ko osvojimo vajo drevo, pa naredimo naslednji korak. Prosimo, da se kozmični starši pokažejo v osebni obliki, da se z njimi tesneje in globlje povežemo. Ta vaja je zelo dobrodejna za ljudi, ki so imeli negativne starše ali so v otroštvu izgubili enega ali oba starša, in so zato utrpeli globoko pomanjkanje ljubezni in sprejetosti.

Srečanje s kozmičnimi starši je lahko zelo ganljiv trenutek, kjer se lahko sprosti veliko čustvenega naboja. Na plan lahko privrejo tudi negativna čustva, ker se srečamo z ljubeznijo in bližino, ki je kot otroci nismo bili deležni. Zato gremo po korakih in prosimo, da se pojavi najprej eden in potem drugi od staršev. Pri tem je zelo pomembno, da to dogajanje čim manj režiramo, le prepustimo se in čutimo. Starši so lahko nejasnih obličij, lahko so zgolj simboli. Pomembno je le, da z njim ali z njima vzpostavimo stik in z vdihi srkamo vse, kar nam nudi ta bližina. Prosimo za objem, da začutimo zavetje, mir, dom, da smo sprejeti in ljubljeni, takšni kakršni smo, brezpogojno.

Lahko se odpremo in jim zaupamo vse svoje probleme, prosimo za pomoč, nasvet, razrešitev, uvide, karkoli. Mirno odpremo svoje srce, starši so  tu za oporo, da nam pomagajo. Ta korak je za nas lahko čisto nova izkušnja. Ker smo bili naučeni, navajeni, da moramo svoje najgloblje probleme tiščati sami v sebi. Vendar, ko spoznamo Višjo zavest in kozmične starše, to ni več potrebno. Notranje se sprostimo, pogovorimo, odložimo bremena in se tako lažje odpremo njihovemu razreševanju, učenju, ki ga problemi prinašajo. Kozmični starši so kot poosebljenje Višje zavesti, naši ljubeči, prijateljski svetovalci, na katere se lahko obrnemo kadarkoli smo v dilemah – še posebno, preden zaspimo, da nas težave ne bremenijo še med spanjem. Kozmični starši so spremljevalci tudi v vajah notranji otrok, hodnik z vrati – vsepovsod, kjer so situacije notranje zahtevne in je dobro, da smo podprti s toliko ljubezni in modrosti, kolikor se le da.

Ko enkrat vzpostavimo stik z Višjo zavestjo, drevesom in kozmičnimi starši, nismo nikoli več sami. Vedno so pri roki, vedno so na voljo, vedno polni ljubezni. Kašno blagodejno razkošje. Le spomniti se moramo nanje.

Maja Papež Iskra
Vir: literatura Phyllis Krystal