Kaj nam zrcalijo odnosi

Ko se srečata dve osebi
Ko se srečata dve osebi, se srečata dve vesolji v vsej svoji psihični kompleksnosti in barvitosti. Medtem ko srce hrepeni po stiku, se aktivirajo strahovi, da bi nas zavarovali pred bolečino, vsi mehanizmi hrepenenj in izkušenj iz preteklosti pa ustvarijo zrcalo, ki je eno najpomembnejših priložnosti za rast in samozdravljenje.

Ko sem bila majhna – odnosi med atomi in molekulami ter ljudmi
Ko sem bila majhna, me je vedno zanimalo, iz česa so sestavljene snovi, zato sem se odločila za študij kemije. Najbolj me je fasciniralo, zakaj atomi in molekule sploh reagirajo med sabo, kako se prepoznajo, katera sila jih povleče skupaj, da pride do reakcije.

Med delom v laboratoriju pa sem ugotovila, da me še bolj kot atomi in molekule zanimajo ljudje in njihove zgodbe, njihove poti, pa tudi odnosi. Kakšno je energijsko dogajanje v odnosih, ko se začutimo? Kaj se dogaja, ko se sovražimo in kaj, ko smo si simpatični? Kaj je kemija med ljudmi? Kaj je to, čemur rečemo magična privlačnost? In kako se lahko zgodi, da se noro zaljubimo v osebo, ki nam kasneje lahko zada hude bolečine?

Zanimalo me je, kaj se dogaja globlje in kaj ustvarja kemijo v odnosih. V tej in nadaljnjih objavah bomo dobili nekaj odgovorov na ta vprašanja.

Projekcije ustvarjajo zrcala
Kadar se srečamo z ljudmi, jih ne vidimo takšnih, kakršni so, ampak jih gledamo, zaznavamo preko svojih filtrov − nanje projiciramo svoje pretekle izkušnje, bolečine, iluzije, prepričanja. Temu se v psihologiji reče projekcija; in ravno te projekcije vnašajo motnje v komunikacijo.

Že poskusi, o katerih lahko beremo v osnovnih učbenikih za psihologijo, dokazujejo, da se z ljudmi povezujemo in se med seboj začutimo glede na podobne izkušnje iz otroštva. Torej naše reakcije in odzive v ozadju dirigirajo vsebine iz podzavesti. Privlaki in odboji nakazujejo, da so se v ozadju kot ključ in ključavnica našli ter poklopili vzorci, vezani na podobne izkušnje, teme, bolečine in strahove. Ti pa se navzven lahko izražajo popolnoma komplementarno kot nasprotje ali kot dva pola, ki težita k uravnovešenju.

Magneti za situacije in ljudi v naših življenjih
Te vsebine so kot magneti, s katerimi v svojem življenju, v našem mehurčku zaznav bodisi pritegnemo bodisi nas pritegnejo, oziroma se v našem življenju manifestira tisto, kar nam je vibracijsko domače: vsebine, vzdušja, čustvena stanja, ki so najbolj zasidrana v našem nezavednem in obarvajo vzdušje v naši psihi. O teh energijskih privlakih podobnega s podobnim govori mistični zakon privlačnosti.

Zunanje dogajanje je odsev naših prepričanj
Druga ideja, ki je lahko za nekatere prav tako provokativna, je, da je zunanje dogajanje pravzaprav koaguliran, materializiran odsev naših prepričanj: o sebi, o svetu, o življenju. Da zunanje odseva našo notranjo strukturo.

Razumem, potrebno je kar nekaj miselne telovadbe, da lahko svet in sebe pogledamo na takšen način. To je nekaj povsem novega. Na takšen način nismo navajeni razmišljati.

Vendar, če pogledate, kaj se dogaja in kaj se je dogajalo v vaših življenjih, ste verjetno opazili, da se vam takšne situacije vztrajno ponavljajo, da vas vznemirja podoben tip ljudi. Kakor koli bi želeli zakopati boleče izkušnje globoko v psiho, privrejo na plan. Notranje kot spomini ali sanje, lahko pa v nas podobna doživljanja sprožijo srečanja z ljudmi ali situacije, v katerih se znajdemo v življenju. Kot da ne moremo pobegniti pred seboj. Kot da nas življenje vabi, da se soočimo s svojimi bolečinami in jih pozdravimo.

Srečanje z ljudmi je vedno kompleksen proces, povezave pa so globlje, kot si mislimo. Projekcije so vedno na delu, vendar lahko to vrvenje zavestnih zaznav in podzavestnih vsebin izkoristimo za osebno rast in učenje.

Tako kot drugi ravnajo z nami, tako zelo verjetno – večinoma nezavedno – ravnamo sami s seboj. Zapiramo svoje ranljive dragocene plati v skrite kamrice podzavesti, ravnamo s svojimi dragocenimi potenciali, kot da so nepomembni. Govorimo, kako smo nerodni, za nobeno rabo. Velikokrat smo sami sebi najhujši ječarji, mučitelji in morilci, ker tlačimo in omalovažujemo naš potencial, božansko iskro naše narave.

Odgovori na vprašanja: »Kaj mi ta odnos govori o sebi? Kje in na kakšen način ravnam sama se seboj, kot z mano ravna ta oseba?« nam lahko dajo dragocene vpoglede v naše samodestruktivne mehanizme, ki smo jih ponotranjili, ali v obrambne mehanizme, ki smo jih oblikovali v otroštvu zato, da smo lažje preživeli.

Odnosi so priložnost za učenje o notranjih vsebinah
Odnosi so priložnost za učenje o naših notranjih vsebinah, so priložnost za zdravljenje naših ran, pa tudi priložnost za soočenje s seboj, in so tako podpora naši osebni rasti. Tako »dobri« odnosi kot tudi »slabi« − brez izjeme. Kar zadeva našo osebno rast, »slabi odnosi« nosijo celo še večji potencial, saj nas spomnijo na naše razbolele koščke, nas opozarjajo na bolečine, ki jih nosimo v sebi, s čimer dobimo priložnost za okrevanje.

Partnerski odnosi in zaljubljenost
Vendar v vsakdanjem življenju nismo vajeni razmišljati na takšen način, še posebno ne, kadar smo zaljubljeni. Gospod Murphy je v svoji knjigi Moč vaše podzavesti napisal pomenljiv stavek: »Najboljši čas za preprečevanje ločitve je pred zakonsko zvezo.« Kaj to pomeni?

Že pogovori o vrednotah, načelih, pogledih na odnose, vzgojo otrok, materialne zadeve ter pogovori o odnosu do dela in osebni rasti so bistveni. Poleg tega pa je priporočljivo, da pred zaobljubo (ali pred zanositvijo) vprašamo sebe oziroma svoje srce, svoje notranje vodstvo: »Je to moj življenjski partner, sopotnik skozi življenje ali je le zrcalo za moje globlje nerazrešene vsebine?« In prisluškujemo odgovoru. Če je odgovor NE, delujemo v skladu s tem, če je odgovor DA, pa se kasneje, ko se v odnosu pojavijo težave, lažje spopademo z njimi in jih sprejmemo kot priložnost za rast ter se ne sprašujemo toliko: »Zakaj sem sploh s tem človekom?«

Če ženskam, ki pridejo na svetovanje in so v novem odnosu ali na točki, ko prihaja do spremembe v odnosu, predlagam, da vprašajo srce, notranje vodstvo, za kakšen odnos gre, to težko sprejmejo, saj svojega ljubega tako zelo globoko čutijo … Vendar ko čutimo, da nam je oseba blizu, da nam je domača, je to le pokazatelj, da so se v ozadju poklopili temeljni vzorci. In ne zgolj tisti, ki podpirajo, temveč tudi vzorci, ki bodo pripeljali do zapletov ali celo do bolečin.

Kako zvito nas je narava povabila v odnose, da se v romantični vznesenosti seksualno udejstvujemo in potencialno skrbimo za nadaljevanje vrste, a se preko odnosov hkrati tudi slepo vržemo v ring učenja o sebi. Kar večinoma težko sprejmemo, nad čimer se ves čas pritožujemo. Lahko pa se odločimo tudi drugače.

Maja Papež Iskra